»Manille so izdelovali v neverjetnih količinah. Pogodba med nemškim trgovskim podjetjem Fugger in portugalskim kraljem iz leta 1548 priča o naročilu 1,4 milijona zapestnic, ki jih je bilo treba izdelati v treh letih ... Med letoma 1519 in 1522 je Lizbona v svojo izpostavo v Gani poslala 150 tisoč zapestnic letno.«
»Evropske družbe so manille oblikovale izključno za potrebe kupovanja zahodnoafriških dobrin, od ljudi pa do živalskih kož ... V 16. stoletju je veljalo, da so nemški rudniki že preveč izčrpani, da bi bilo vredno kopati in iz zemlje črpati cele reke vode. Ampak zaradi neverjetne količine zapestnic, ki jih je terjala trgovina s sužnji, so morali nemški industrialisti o tem še enkrat razmisliti.«
»Tokrat smo prvič našli znanstveno povezavo ... Beninski bronasti kipi so najslovitejši primerki starodavne umetnosti v zahodni Afriki. Dolgo je bila skrivnost, od kod so prišle ogromne količine kovin zanje in od kod je Benin dobival medenino.«
»Skowronek je ugotovil, da so bili beninski bronasti kipi narejeni iz kovin, ki so izvirale iz okolice Kölna. O tem se ni prej nikomur niti sanjalo; to je res precejšnje odkritje. To je pomembna tema v svetu umetnostne zgodovine in slavnih kipov iz Benina.«
»Bilo je, kot da bi slišal njihove glasove. Kričanje, trpljenje, groza, bolečina in agonija vseh teh ljudi, umirajočih pod vodo z vklenjenimi rokami in nogami. Vedel sem, da hočem pomagati, da pride njihova zgodba, zgodba nemih glasov, v javnost, v zgodovinske knjige.«
»Če je res vedela, kje leži Guerrero, je ta podatek vzela s seboj v grob. Tako da še vedno iščemo. Upamo, da nam do konca poletja uspe zožiti krog iskanja in določiti lokacijo.«
»Najmanj 1,8 milijona Afričanov je umrlo pri prečkanju Atlantika. Kdo govori o njih? Kdo žaluje za temi ljudmi? Nikdar ne bomo vedeli njihovih imen, nikdar ne bomo vedeli ničesar o njih. To so izgubljeni ljudje in nihče ne žaluje za njimi. Nihče jih ne objokuje. Preprosto izgubljeni so. Mislim, da to ni prav.«